Napaka
  • XML Parsing Error at 1:281. Error 9: Invalid character

Carrie

natisni PDF

Share

carrie-00-lPo predlogi super uspene knjige kralja grozljivk Stephena Kinga, je film Carrie priredba klasi?ne grozljivke o mladi Carrie White (Chloe Grace Moertz), srameljivi deklici, katero njeni sovrstniki in prijatelji znova in znova odrivajo stran od sebe, njena mati pa jo prisili v uporabo svojih telekineti?nih sposobnosti. 

Klasi?na grozljiva zgodba v novi podobi o Carrie White (Chlo Grace Moretz), planem dekletu, ki jo vrstniki izob?ijo, globoko verna mama (Julianne Moore) pa je do nje preve? za?itnika. Ko jo na maturantskem plesu pahnejo ?ez rob, se nad majhnim mestecem znese s svojimi telekineti?nimi sposobnostmi.

O snemanju
Zgodba o CARRIE se za?ne aprila leta 1974, ko je z objavo prvega romana Carrie - Stephen King za?el danes znamenito kariero avtorja trilerjev in grozljivk. Gre za srhljivo zgodbo o neprilagojeni srednjeolki Carrie White, ki postopno odkrije, da ima telekineti?ne mo?i. Doma jo agresivno ?iti dominantna, ultra agresivna mati, v oli pa jo vrstniki mu?ijo na razli?ne na?ine. Carrie se sicer trudi, da bi jo sprejeli, kar pripelje do dramati?nega soo?enja na maturantskem plesu.
Zahvaljujo? Kingovemu pripovednemu mojstrstvu je njeno ime postal sinonim za bole?e zatiranje, krvavo ponianje in e bolj krvavo ma?evanje, njeni za?etki pa so povezani s pronicljivimi in empati?nimi avtorjevimi opaanji o odra?anju. Navdihnili sta ga dve resni?ni izob?enki iz njegovih srednjeolskih let osamljeno dekle, ki je bilo izob?eno zaradi globokih religioznih prepri?anj njenih starev, drugo pa so preganjali, ker je prihajala iz neverjetno revnih razmer. King je iz teh dveh ustvaril eno, usmiljenja vredno, nerazumljeno najstnico na pragu odraslosti, ki ni ravno prikupna, lahko pa postane sredi?e napete in ?ustvene zgodbe.
Ta morda niti ne bi prila v tisk, ?e Kingova ena Tabitha ne bi iz smeti potegnila zgodnejega osnutka, potem ko so Kinga popadli dvomi o potencialu zgodbe. Kot se King spominja v biografiji On Writing: Med praznjenjem mojega koa je pokukala, kaj je v njem, otresla z zme?kanega papirja cigaretni pepel, ga zgladila in se usedla, da bi prebrala strani. Hotela je, da nadaljujem. Hotela je izvedeti preostanek zgodbe.

Mogo?ni Kingov roman, ki je postal prodajna uspenica, je navdihnil reiserja Briana De Palmo, da je leta 1976 po njem posnel film. Triler je bil deleen tevilnih pohval in je e razdelal Kingova razmiljanja o drubeni osami in potrebi po sprejetju. V njem je igralo veliko novincev (Sissy Spacek, Amy Irving, John Travolta, Nancy Allen, William Katt, Betty Buckley),  pa tudi izjemna, izkuena igralka Piper Laurie v vlogi Carrijine mame. Film so odlikovali tudi povsem novi posebni u?inki in okantni prizori, ki so pustili trajen vtis. Spacekova in Lauriejeva sta bili za vlogi nominirani za oskarja, film pa je postal klasi?na grozljivka, ki je navdihnila ve? generacij oboevalcev in filmskih ustvarjalcev.
Nekaj desetletij pozneje se je spet pojavila elja da bi se ponovno lotili materiala, ki bi osvojil novo generacijo ob?instva. Izvirnik, ki je del obsene knjinice studia MGM, je bil za takratni ?as tako relevanten, da je vodja studia Jonathan Glickman menil, da bi bilo smiselno film znova posneti, saj so teme, s katerimi se ukvarja zgodba, ravno tako pere?e kot  leta 1974, ko je izel Kingov roman, ?e ne e bolj.
Producent Kevin Misher o tem, kako brez?asne so teme, s katerimi sta se ukvarjala knjiga in izvirnik, dodaja:  ?eprav je bil roman pop grozljivka, psiholoki triler, se v bistvu ukvarja s tem, kako najstniki reagirajo na okolje, ko gredo skozi lastno osebno izkunjo razvoja od mladostnika do odrasle osebe. To je relevantno vsepovsod. Tematike so bile relevantne pred tiridesetimi leti in verjetno bodo relevantne tudi ?ez tirideset let.
Reiserka nove verzije je Kimberly Peirce, ki je pred za?etkom snemanja ve?krat prebrala knjigo. King je fenomenalni pripovednik, kKar sapo mi je vzelo, kako mogo?no se je poglobil v nae najgloblje zasidrane strahove in elje, in kako kot nala? za film je knjiga. O filmu pa pravi: Brian De Palma je posnel resni?no odmeven film, ki je ujel kulturno sveino ?asa, odlikujeta ga pa tudi izjemni predstavi Sissy Spacek in Piper Laurie. Knjiga in film sta bila pred svojim ?asom, zato je tudi ?ez tirideset let dovolj kulturnega prostora za obstoj obeh filmov. Reiserka hitro doda, da je prijateljica in velika oboevalka Briana De Palme. la je celo tako dale?, da ga je poklicala in ga vpraala, kaj meni o novem projektu. K sre?i se mu je zamisel zdela krasna in ji je dal blagoslov.
V vsakem primeru je reiserka hotela bolj ostati zvesta Kingovi izvirni zgodbi in ne toliko poustvariti vizijo legendarnega reiserja. Hotela sem ujeti bistvo Stephena Kinga. Vrnila sem se h Kingovi karakterizaciji Carrie, njene matere, deklet in k temu, kako je Carrie reagirala na ustrahovanje. Carrie je neprilagojenka in izob?enka in kot ve?ina med nami hrepeni po tem, da bi jo imeli radi in jo sprejeli. Odkritje posebnih mo?i v njej poraja upanje, da bo v tem svetu le nekako preivela. V uteho ji je tudi dejstvo, da morda obstaja e ve? takih, kot je ona. Na sodoben na?in sem se potopila v Carrijine mo?i, kaj te so, kako jih raziskuje in kako jo te mo?i definirajo, ko jih osvoji. Pridejo, ko ho?e, pa tudi, ko to najmanj pri?akuje, kot posledica ?ustev, ki jih ne more nadzirati. Navduena sem bila, da se to lahko oblikovala v izvirno zgodbo o super junaku.
V novi verziji Carrie igra Chlo Grace Moretz. Sissy Spacek je bila v poznih dvajsetih letih, ko je dobila vlogo, Moretzova pa dejansko e je najstnica, kar ji je omogo?ilo, da se je zlahka poistovetila s svetom, v katerem manevrira Carrie. Preivela sem marsikaj, dejansko ivim v tem najstnikem svetu in se vsega spominjam, v njem ivim, ko jo igram, zato mi je bilo vse zelo znano. Vloga se mi je zdela ?udovita in zato me je privla?ila, je bila navduena Chlo.
Kimberly Peirce dodaja, da je Chlo ravno v ?asu snemanja dobila povabilo na maturantski ples: Kot uspena in samozavestna mlada igralka z ljube?o druino se seveda precej razlikuje od Carrie White, neprivilegiranega dekleta, iz katere se v oli nor?ujejo, doma pa zatirajo. Trudili smo se, da smo pomagali Chloe razumeti teje plati ivljenja. Imeli smo sre?o, da je za?ela doivljati tevilne podobne izkunje kot Carrie. Mladostna nedolnost in prikupnost, za?etek najstnikega upornitva, to tvori ogrodje Carrijinega lika. Bila sem zelo ponosna na Chlojino preobrazbo. Chlo bo pred vaimi o?mi na platnu odrasla.
Carrijino mamo je odigrala tirikratna nominiranka za oskarja Julianne Moore, ki je po reiserkinih besedah pripomogla h Chlojinemu zorenju:  Je ne le izjemna profesionalka, ampak tudi ena najbolj radodarnih igralk, s katero sem kadarkoli delala. Ker je tudi krasna mama svojima otrokoma, je te lastnosti prenesla tudi na odnos s Chloe. Resni?no sta se zbliali in postal kot mati in h?erka. V vsakem prizoru ?utite, da sta povezani ?ustva, napetost, njuna ljubezen, dejstvo, da druga drugo potrebujeta. Njun odnos je ljubezenska zveza in dvoboj in tvori srce in duo filma. To ene film naprej od prvega prizora do vrhunca.
?eprav je zgodba o odra?anju v obeh filmih enaka, Julianne pripomni, da se je na?in komuniciranja najstnikov zelo spremenil. Ve? mi je bilo, ker je zgodba z dodanim elementom druabnih omreij posodobljena. Ve? pa mi je tudi, da v novem filmu izvemo ve? o Margaretini okantni preteklosti, o kateri je King pisal v knjigi. ?eprav je v bogati karieri upodobila tevilne kompleksne like, se e nikoli ni spopadla z likom, kot je Margaret: Ona je nesre?en ?lovek in odkrito re?eno, bila sem nesre?na, ko sem jo igrala. Carrie se poleg tem o upornikih najstnikih loteva tiste to?ke v ivljenju vsakogar, ko odraste in nisi ve? tisto, kar si bil kot otrok. Carrie je na to?ki, ko ho?e naprej in postati odrasla, a ima mamo, ki jo na tej poti ovira. Poleg tega se mora spopasti e z dejstvom, da je na dnu srednjeolske drubene hierarhije.


O IGRALKAH

CHLO? GRACE MORETZ (Carrie White): kariero v svetu zabave je v New Yorku pri?ela pri petih letih kot manekenka v ?asopisnih in televizijskih reklamah. Pri estih letih se je z druino preselila v Los Angeles in najprej nastopila v ve? epizodah serije Varuh. Njen prvi film je Amityville: Hia groze. Posnela je e filme Hugo,Temne sence, Hick, Kick Ass 1 in 2. Laggies, The Equalizer, Texas Killing Field, Let Me In, Diary of A Wimpy Kid, 500 Days of Summer, The Eye, Hia debele mame 2.
Nastopila je e v serijah 30 Rock in Umazan seksi denar.

JULIANNE MOORE (Margaret White) je bila tirikrat nominirana za oskarja: za Dale? od nebes, Vro?e no?i, Konec afere in Ure do ve?nosti. Posnela je filme Don Jon, Non-Stop, Igre lakote, Pozabljeni, Otroci ?lovetva, Bob Dylan: 7 obrazov, Jurski park: izgubljeni svet, Psiho, Begunec, Devet mesecev, Kratke zgodbe, Veliki Lebowski, Roka, ki ziblje zibko, Magnolija, ivljenje s Picassom, The Seventh Son, Maps to the Stars, Game Change (zlati globus, emmy), Crazy Stupid Love, The Kids are All Right, A Single Man, What Maisie Knew, The English Teacher, Laws of Attraction, Chloe, 6 Souls, Blindness, Savage Grace, Hannibal, Benny & Joon, Cookies Fortune, Vanya on 42nd Street.
Napisala je ve? knjig: My Mother is a Foreigner, But Not to Me, Freckleface Strawberry, Freckleface Strawberry and the Dodgeball Bully ter Freckleface Strawberry Best Friends Forever. 

O REISERKI

KIMBERLY PEIRCE je reirala filma Fantje ne jokajo in Stop-Loss in ve? epizod serije enske zadeve.

OBJAVLJEN JE PRVI NAPOVEDNIK FILMSKEGA SPEKTAKLA NEVERJETNI SPIDER-MAN 2!

DF-87424_r

PRIDRUI SE NAM


   

Naa spletna stran uporablja pikotke, ki sluijo boljemu delovanju spletne strani ter omogo?ajo deljenje vsebin na druabnih omrejih in merjenje obiska strani. V kolikor se s tem ne strinjate, stran morda ne bo delovala tako kot bi eleli. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglaate z uporabo pikotkov. Kaj so piškotki? preberite tukaj.

Za nadaljevanje uporabe spletne strani kliknite - Strinjam se -.

EU Cookie